- oblika
- форма, образ, (npr. klobuka) фасон, вид
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
oblika
Смотреть что такое "oblika" в других словарях:
oblíka — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru: pravokotna oblika predmeta; stavba ima še prvotno obliko; spreminjajoče se oblike oblakov; po obliki podoben hruški; oblika in barva / oblika črk, tlorisa / listi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prȅoblika — ž 〈D L ici〉 gram. postupak kojim se mijenja oblik nekog iskaza u formalnom smislu; transformacija … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dolóčen — čna o prid., dolóčnejši (ọ) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora; zahtevam določno izjavo; izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko ♦ lingv. določna glagolska oblika… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dimorfan — dimòrfan prid. <odr. fnī> DEFINICIJA 1. koji ima dva oblika, koji se pojavljuje u dva oblika; dvoobličan 2. kem. koji se može kristalizirati u dva različita oblika ETIMOLOGIJA grč. dímorphos: dvojaka oblika … Hrvatski jezični portal
nèdolóčen — a o prid. (ȅ ọ) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dimòrfan — prid. 〈odr. fnī〉 1. {{001f}}koji ima dva oblika, koji se pojavljuje u dva oblika; dvoobličan 2. {{001f}}kem. koji se može kristalizirati u dva različita oblika ✧ {{001f}}grč … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
linearan — lȉneāran prid. <odr. rnī> DEFINICIJA 1. koji se povećava, napreduje uvijek istom veličinom vrijednosti; ravnomjeran 2. koji je u obliku linije, pravca 3. mat. koji u ravnini ima oblik pravca; pojam povezan i s drugim važnim pojmovima u… … Hrvatski jezični portal
jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òn — ôna o stil. ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi nj oziroma enj [ǝnj], če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njéj tudi njèj tudi njì, njó, njéj tudi njèj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tí — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
